Cena: |
Želi ovaj predmet: | 1 |
Stanje: | Polovan sa vidljivim znacima korišćenja |
Garancija: | Ne |
Isporuka: | AKS BEX City Express Pošta DExpress Post Express Lično preuzimanje |
Plaćanje: | Tekući račun (pre slanja)
Ostalo (pre slanja) Pouzećem Lično |
Grad: |
Novi Sad, Novi Sad |
Godina izdanja: Ostalo
ISBN: Ostalo
Autor: Domaći
Oblast: skulptura
Jezik: Srpski
dobro ocuvano
http://sl.wikipedia.org/wiki/Forma_viva
Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.
Vsebina [skrij]
1 Zgodovina
2 Pravila
3 Forma vive v Sloveniji
4 Viri
5 Zunanje povezave
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija se je tedaj udeležil slovenski kipar Janez Lenassi, naslednje leto pa kipar Jakob Savinšek, oba je ideja kiparskega skupnega bivanja in dela osvojila, da sta se zavzela zanjo in pripomogla, da sta bili 1961. leta v Sloveniji odprti dve kiparski delovišči: v Portorožu (na polotoku Seča) in v Kostanjevici na Krki leta 1961.
Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, v današnjem času pa so nastale še v Makolah (mešani materiali) ter Izoli (valobran iz kamnov skalometa).
Pravila[uredi | uredi kodo]
Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.
Forma vive v Sloveniji[uredi | uredi kodo]
Kostanjevica na Krki
Portorož
Ravne na Koroškem
Makole
Maribor
Viri[uredi | uredi kodo]
Bernik, Stane & Čopič Špelca (1983). Forma viva 1961-1981 (Kostanjevica na Krki,Portorož, Ravne na Koroškem, Maribor)
Breulj, Lusi (2012) `Forma viva e il dibattito sulla scultura contemporanea in Slovenia`, magistrsko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), it., 202.